Na ZN pozivi k povečanju vlaganj v ustrezno izobraževanje

Na sedežu Združenih narodov v New Yorku se je v petek pred začetkom splošne razprave svetovnih voditeljev na 77. Generalni skupščini ZN začel vrh o preobrazbi izobraževanja, ki poteka predvsem v znamenju pozivov k povečanju vlaganj v ustrezno izobraževanje. Slovenija je ob tem (so)gostila stranski dogodek o digitalnih veščinah.

Vrh, ki bo potekal do ponedeljka, sicer poteka večinoma brez voditeljev, ki so zbrani v Londonu za pogreb kraljice Elizabete II.

V petek se je vrh začel z dnevom za mobilizacijo pod vodstvom mladih, kjer so poudarjali, da se morajo vlade spustiti v smiseln dialog z mladimi za spreobrnitev sedanjih trendov, sicer celotna generacija ne bo dovolj izobražena in ne bo imela dovolj priložnosti za uspehe.

Sklad ZN za otroke (Unicef) poudarja, da ima danes le tretjina vseh otrok po svetu, starih do deset let, osnovne veščine za branje ali razumevanje enostavno napisanih zgodb. To je 50 odstotkov manj kot pred izbruhom pandemije koronavirusa v začetku leta 2020.

Šole imajo premalo denarja, učitelji so slabo plačani ali slabo usposobljeni, učilnice so prenapolnjene, kar skupaj z zastarelimi učnimi programi spodkopava doseganje potenciala otrok.

V času pandemije, ko so se zapirale šole, se je kriza izobraževanja poslabšala in milijoni otrok so danes brez osnovnih pismenih ali matematičnih veščin. Unicef je na sedežu ZN postavil učilnico o krizi učenja, ki prikazuje porazno statistiko.

Unicef poziva vlade, naj povečajo prizadevanja za ponovne vpise otrok v šole in za dostop do dopolnilnega pouka, za večjo podporo učiteljem in bolj varno šolsko okolje.

Več kot 100 voditeljev je vrhu predalo pismo s predlogom za oblikovanje pogodbe med nerazvitimi in razvitimi državami, da bodo lahko nerazvite porabile med štiri do šest odstotkov svojega BDP za izobraževanje, ker je svet danes daleč od razvojnega cilja univerzalne izobrazbe do leta 2030.

Na vrhu izpostavljajo pet področij, kjer je potrebne več pozornosti in ukrepanja. To so vključujoče, enakopravne, varne in zdrave šole; učenje in veščine za vse življenje, delo in trajnostni razvoj; učitelji, učenje in učiteljski poklic; digitalno učenje in transformacija ter financiranje izobraževanja.

V soboto so bile razprave posvečene iskanju rešitev in med drugim je potekal stranski dogodek o digitalnih veščinah pri učenju in poučevanju ob vidiku človekovih pravic, na katerem je med drugimi nastopil slovenski veleposlanik pri ZN Boštjan Malovrh.

V ponedeljek bo generalni sekretar ZN Antonio Guterres podal svojo vizijo, skupaj s svetovnimi voditelji v Generalni skupščini ZN. Vsaj tistimi, ki ne bodo na pogrebu kraljice.

Stranski dogodek o digitalnih veščinah so skupaj organizirali Svet Evrope, organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) ter Grčija in Slovenija. Namen je bil deliti izkušnje digitalnega izobraževanja v Evropi z dodatkom vidika človekovih pravic, demokracije in vladavine prava.

Malovrh je opisal slovenske izkušnje in med drugim dejal, da ima Slovenija od leta 2006 nacionalni projekt e-izobraževanja, kar pomeni poučevanje in učenje z elektronskimi metodami.

Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je letos sprejelo akcijski načrt o digitalnem izobraževanju 2027, ki se osredotoča na nacionalno usklajevanje digitalnega izobraževanja, vpeljalo je nov učni program z integracijo računalništva in vzpostavilo podporni sistem.

Slovenija ima dolgo zgodovino dosežkov v raziskavah umetne inteligence (AI) od 70 let prejšnjega stoletja in se zaveda neenakomernega razvoja AI po svetu. Malovrh je še izpostavil projekt AI za učitelje, katere ključni del je etika v izobraževanju v odnosu do AI.

“Posebej smo ponosni, da je bil leta 2020 ustanovljen prvi Mednarodni raziskovalni center za AI Unesca na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani. Slovenska misija pri ZN skupaj s centrom redno organizira dogodke o AI. Center pomembno prispeva k razvojnim ciljem ZN z ustvarjanjem največje svetovne platforme za iskanje trajnostnih rešitev,” je med drugim povedal Malovrh.

“Moramo zagotoviti, da bo AI odprta, pregledna in odgovorna. Zagotoviti moramo tudi sodelovanje pri razvoju izobraževanja, ki bo globalno in dostopno, da bodo lahko učenci postali pravi digitalni državljani,” je še dejal veleposlanik.

Vir: STA