PRO ET CONTRA

Naj na kratko povzamem razmišljanje po 36. in po napovedi nove, 37. seje občinskega sveta, saj me misli o skupnem oz. nasprotnem delovanju občinskih svetnikov pri pomembnih odločitvah razvoja občine spreletavajo že skoraj štiri leta …

Zakaj?

Vsi želimo dobro in konstruktivno sodelovati pri razvojnih projektih, pri čemer pa je način samega sprejemanja teh odločitev večkrat zelo konflikten in na prvi pogled razdiralen, kar v resnici ni, saj so končni cilji različnih lokalnih političnih struj ali strank zelo podobni, če ne že skupni in identični.

Načini sprejemanja aktualnega političnega momenta v občini pred lokalnimi volitvami so seveda različni, a daleč od očitanega populizma in osebnega PR-ja, ki naj bi si jih nekateri privoščili. Gre zgolj za preneseno reagiranje na množico nenadnih (sicer zelo dobrodošlih in potrebnih) vsebin delovanja v dobrobit občine, ki smo jih čakali, na njih opozarjali ter se tudi zavzemali zanje, in to transparentno, jasno in glasno …

Že štiri leta in več, ko smo pisali programe in se naivno veselili časa, ki bo prinesel spremembe …

Gibanje za občino Piran je ravno zato večkrat opozarjalo na modus operandi občinske uprave oz. strokovnih služb, katerih postopki in načini delovanja so bil ipravi razlog zastoja nekega propulzivnega delovanja, ki smo ga predstavljali in bili zaradi njega večkrat »izžvižgani » s strani pripravljavcev, ki pogosto niso uspeli ujeti potreb in želja občanov tako, da bi ti rezultirali v hitrejšem, cenejšem in predvsem bolj učinkovitem ter transparentnem vodenju občine in projektov. In v zadovoljstvu ljudi, ki tu živijo celo leto in ne le za vikende.

Je mar cela destinacija že samo vikend destinacija ?

Morda bi se marsikateri projekt lahko zgodil prej, bil cenejši, boljši ali bolj učinkovit, če bi te želje in potrebe občanov dejansko upoštevali kot koristne predloge ali pa samo nujne potrebe iz vsakodnevnega življenja. Da bi znali prisluhniti in potem to tudi udejanjati.

A je to naloga župana? Seveda je, čeprav je verjetno ekipa pravi odgovor na to oziroma vprašanje, ali jo imaš ali nimaš.

To je tudi moja večna pripomba, ko govorim o nujni potrebi skupnega sodelovanja, povezovanja in delovanja v samem občinskem svetu, da ne rečem krajevnih skupnostih, kjer pa, kot vemo, že vrsto let obstajajo tisti, ki prisegajo na staro načelo divide et impera. Obneslo se je že vsaj 2000 let in zakaj se ne bi tudi v Piranu. Kot preslikava neke realnosti, ko govorimo o ekipni igri, pa na zatožni klopi sedijo vedno eni in isti. Žal.

Koliko časa je bilo porabljenega za govoričenje o razpršenem hotelu v Padni, stanovanjih za mlade, Jernejevem kanalu, njegovi nujni ureditvi in o tem, kako si ne želimo ponavljati zgrešenih zgodb v turizmu, bomo betonirali ali polagali kamen na promenado v Portorožu , kako zelo potrebujemo novo strategijo, ne le turizma, temveč gospodarstva na sploh v občini Piran, zelena agenda in trajnostni razvoj, o cesti tu in tam po Sečovljah … Potrebujemo jo in pika. Takšno, kot jo želijo in uporabljajo krajani.

Pri viziji razvoja občine Piran torej ne gre za pro et contra, ker rešitve obstajajo, in to dobre. Gre za način sprejemanja strateških odločitev, za koordinacijo in vodenje ter pravočasno informiranje in komuniciranje med vsemi sodelujočimi. Za izogibanje diskreditaciji in eliminaciji drugače mislečih, za tvorno sodelovanje vseh ali vsaj večine v občinskem svetu.

Za udejanjanje sprememb potrebujemo večino.

Ponovno samo v razmislek (nikakor ne pro et contra); prvenstveno čigava naloga je to?

Kristjan Cerovac