ROBERT FAKIN: »Sedaj ni čas za duhovnost, potrebujemo župana, ki ve kaj dela!«

Za župansko kandidaturo v občini Piran se je odločil tudi Robert Fakin, dolgoletni direktor Agrarie ter občinski svetnik in do konca oktobra tudi podžupan.

Kdo je Robert Fakin?

No, veliko občanov me že zagotovo kar dobro pozna. Sem domačin, Sečovljan, ki se je pred mnogimi leti preselil v Portorož. Imam ženo in dva preskrbljena sinova, ki sta razlog mojega ponosa, saj sta oba uspešna v svojem poslu. Ko sem ugotovil, da me ne potrebujeta več, sem se umaknil in se zdaj posvečam trem vnučkom, ki mi polnijo baterije. Njim posvečam ves prosti čas, čeprav ga ni veliko.

Kaj je bil vaš glavni razlog, da ste se dokončno odločili za kandidaturo za župana občine Piran?

Razlog je, da sem že po naravi oseba, ki ne more »biti pri miru«. Situacija, kakršna je trenutno v naši občini, je postala zaskrbljujoča za vsakogar, ki misli na bodočnost. Jaz sem svoje dal skozi, imam pa kot rečeno tri krasne vnučke in me skrbi za njihovo prihodnost in prihodnost vseh mladih v naši občini, saj ne nudimo razvoja in zato si poiščejo dom drugje izven občine. Smatram, da lahko s svojimi izkušnjami in znanjem bistveno doprinesem našemu kraju.

Sam sem začel s trdim delom kot vajenec v Solinah, po nekaj letih sem postal vodja obrata v skladiščih soli. Vodil sem pretovor z ladij, pakiranje, odpremo in prodajo soli. V solinah sem preživel pol delovne dobe, skoraj 20 let. Nato sem bil nekaj časa zasbnik, imel sem svoje kamionske prevoze, pa tudi proizvodnjo plastike. Moj osnovni poklic je kovinarstvo, in to je poklic, ki me veseli še danes. Kasneje, po kratkem obdobju v Trgoavtu, so me člani upravnega odbora Agrarie povabili k vodenju zadruge za dobo treh mesecev, kar pa je preraslo v 10-letno obdobje. Vsled nekaterih napačnih potez mojih predhodnikov je bila Agraria ob mojem prihodu v zelo slabem stanju. Odnosi so bili skrhani, finančno stanje je bilo porazno, v trgovinah so se police začele prazniti, saj dobavitelji niso imeli več zagotovila o plačilu blaga. V kratkem času smo z ekipo sodelavcev uspeli sanirati stanje, dobili smo podporo bank in ponovno zagnali firmo z dolgoletno tradicijo. Največje bogastvo zadruge pa je bil – in upam da bo tudi po mojem odhodu – njen kolektiv. Uspelo mi je namreč ustvariti homogen kolektiv, ki je dajal vse od sebe za podjetje. Imeli smo timski duh, bili smo složni in vsi smo delovali kot eno, od trgovk in čistilk do vodstva. Postali smo prepoznavni izven regijskih mejah, kar je bila spodbuda tudi istrskemu kmetijstvu.

In te izkušnje želite prenesti iz podjetništva v politiko?

To je način dela, ki ga želim doseči kot župan. Dobro vzdušje med zaposlenimi v občinski upravi in enotnost kolektiva. To je prvi korak k izboljšanju situacije v naši občini. Trenutno je namreč kolektivni duh pri zaposlenih v občinski upravi na zelo nizkem nivoju. Sodelovanje je slabo in ni čuta pripadnosti, kar izjemno vpliva tudi na delovne rezultate. Zagotovo imamo kar nekaj dobrih delavcev, dobrih strokovnjakov, zaposlenih v občini več let, ki obvladajo svoje delo. To je zelo kompleksno zaradi preobilice zakonov, konfuznih razlag občinskih predpisov ter nakopičenih zaostankov. Občinski uradniki so izpostavljeni vsem kritikam in izbruhom slabe volje medijev ter tistih občanov, ki želijo rešiti svoje probleme, a zaradi tega ali onega razloga ne dobijo pričakovanega. Občinsko vodstvo z županom na čelu mora nuditi zavetje in podporo zaposlenim. Ustvariti je treba tako vzdušje, kjer se bo vsak ukvarjal le s svojim delom in bo to pravilno razdeljeno, nadzorovano in vrednoteno.

Tu je tudi moja prednost pred večino drugih županskih kandidatov. Ne potrebujem ne 100 dni županovanja ne 10 dni, da bi se učil. Podrobno poznam situacijo in že na prvem kolegiju sem sposoben podati navodila, kako izboljšati stanje. Vem, kje so napake in slabosti, in jih lahko takoj začnem odpravljati.

Kateri so osnovni poudarki vašega programa? Kaj je torej tisto, kar obljubljate ljudem, da boste najprej postorili?

Vsi uporabljajo neke puhlice, obljubljajo pravljično deželo. Kdor obljublja gradove v oblakih, kdor obljublja, da bo v naslednjih štirih letih popravil vse napake iz preteklih let, ko bo postal župan, ta laže. Ljudem je treba naliti čistega vina, saj je vsem jasno, v kakšnem stanju je naša občina. Ljudem je potrebno povedati, da je ta občina v škripcih. Tujci so s podporo lokalnih veljakov pokupili veliko objektov na turistično strateških lokacijah. Kupili so jih na zalogo, zdaj pa ti objekti samevajo in kazijo podobo našega kraja. Župan ima vzvode, ki bi spremenili to stanje. Sprejeti je potrebno odloke, ki bodo jasno definirali čas, v katerem je potrebno pristopiti h gradnji, in sankcije za tiste, ki tega ne bodo upoštevali.

Imamo obalo, imamo veliko resursov, imamo turizem, pri razvoju katerega občina tako rekoč nima nobene besede. Direktorji hotelskih podjetjih se menjujejo kot po tekočem traku – komaj nekdo dobro spozna kraj, v katerem direktuje, ga že zamenjajo. Tako nima stika z lokalnim okoljem in tudi nima možnosti ustvariti sinergije podjetja z lokalnim okoljem, nima možnosti ustvariti neke konstante.

Imamo marino, ki je bila paradni konj naše občine, pa je postala barakarsko naselje, ki nam zagotovo ni v ponos. Imamo letališče, s katerim se lahko pohvalimo, ki pa je v lasti tujcev, ki prosto razpolagajo z njim. Občina je izgubila večinski lastniški delež v družbi, ima sicer enega člana v nadzornem svetu, vendar je vse odločanje v rokah večinskega lastnika. Obrtniki, kar jih je še ostalo, životarijo, saj jim ne nudimo osnovnih možnosti za razvoj. Podeželje je zgolj tema za turistične brošure, pozabimo pa na to, da nekatera naselja še nimajo povezave s kanalizacijo.

Ne bom omenjal prometne zagate v mestu Piran, saj jih je skoraj vsak kandidat za župana v preteklosti uporabil kot predvolilni argument prepričevanja občanov, ne morem pa mimo tega, da je sramotno to, da občanom ne moremo več nuditi ene od osnovnih pravic, to je dostojnega pokopa svojcev. Kljub temu da na sedanjem pokopališču ni več prostora, se zadeva okoli nove lokacije ne premika.

Kot občinski svetnik poslušam že štiri leta pravljice o stanovanjih za mlade družine. Medtem ko občine okoli nas pospešeno gradijo stolpiče, se mi nismo uskladili niti glede dovozne ceste do njih.

Občina Piran je zelo specifična občina, župan pa mora imeti tudi dobre, predvsem pa aktivne odnose z Ljubljano. Mi, z izjemo mag. Meire Hot, ki nas dobro zastopa, v Ljubljani nimamo nikogar. Samo ena oseba pa je premalo. Župan mora dnevno komunicirati z ministrstvi in jim jasno povedati, da Piran ni »banja, v katero si prideš med vikendom namakat noge«, temveč ena najbolj turistično aktivnih občin v državi, ki tudi veliko prispeva v državni proračun. Imeti moramo direkten in aktiven stik ter posluh institucij na vseh ravneh.

Ob srečevanju z občani opažam, da vlada velika apatija do politike in občine kot institucije, kar me izredno žalosti, hkrati pa ljudi tudi popolnoma razumem. Skrb župana je med drugim to, da čim prej povrne zaupanje občanov v občino in zaposlenimi.

Nekateri vaši protikandidati obljubljajo takojšnje revizije delovanja javnih zavodov. Še največ prahu pa najbrž dviguje Turistično združenje Portorož, ki sicer ni čisto javni zavod, pa vendar ga skoraj v celoti financirajo davkoplačevalci. Pred časom se je govorilo o njegovi ukinitvi oz. preoblikovanju …

Res je, naredili smo neke vrste »perestrojko«, kar je imelo za posledico odstop direktorja. Bili so še drugi pretresi, pa menjava predsednika Nadzornega sveta TZP, Franca Kraševca. Želelo se je pravno preoblikovati oz. ukiniti ta zavod. Potem pa je vse potihnilo, kar me je zelo začudilo.

Moje mnenje je, da Turistično združenje Portorož mora obstati in delovati v skladu s programom, ki ga potrdijo občina in ostali deležniki. Od tu dalje mislim, da se v njihovo delo ne gre vtikati. Imajo svoj program dela in svojega direktorja, ki je odgovoren za uspešnost poslovanja. Imajo nadzorni svet, ki odgovarja za zakonitost poslovanja in tudi sam ni kompetenten glede poslovnih smernic.

Imamo skupščino, ki jo sestavljajo predstavniki ustanoviteljev in letno pregleduje rezultate ter potrdi ali zavrže poslovno poročilo in razvojni plan za naslednje leto .

Razrešenemu predsedniku Nadzornega sveta TZP Francu Kraševcu se je očital velik vpliv na delovanje tega združenja. O njem se je celo govorilo kot o nekakšnem »stricu iz ozadja«, ki vleče vse niti. Veliko se je govorilo o navzkrižju interesov zaradi lastnega podjetja, ki posluje s člani Turističnega združenja Portorož … Veliko očitkov je bil Franc Kraševec deležen tudi po imenovanju Aleksandra Valentina na mesto novega direktorja, izbran je bil med 17 kandidati. Govorilo se je o političnih povezavah med Kraševcem, Valentinom in aktualnim županskim kandidatom Andrejem Koreniko, ki so bili vsi najožji člani SMC.

Gospoda Kraševca poznam kot uspešnega podjetnika, o kakršnihkoli nepravilnostih, morebitnih napakah z njegove strani ali drugih nepravilnostih pa ne vem ničesar, zato ne morem komentirati. Imam sicer nekoliko pomislekov glede njegovega javnega izpostavljanja v zvezi z vlogo TZP. Če je bila ta dana v vlogi občana, je vsekakor legitimna, kot predsednika NO pa nekoliko manj.

Občinski svet je sprejel odločitev o skupni občinski upravi štirih istrskih občin. Dobra ali slaba poteza?

Čeprav sem tudi sam potrdil to odločitev, nisem prepričan, da smo storili prav, mislim da smo storili celo en korak nazaj. Številčno nam primanjkuje zaposlenih, predvsem inšpektorjev in redarjev. Če bom izvoljen, bom zagotovo predlagal pogovore s preostalimi tremi župani na to temo.

Kako pa bi komentirali vašo odstavitev z mesta podžupana? Zakaj vas je odhajajoči župan v resnici odstavil?

O uradnih razlogih je bilo že veliko govora v medijih in se ne bi ponavljal.

Glejte, podžupan sem postal, ko sem zaključil svoj zadnji mandat na mestu direktorja Agrarie. Moja želja je bila pomagati občini, vendar pa, žal, nisem nikoli »igral v prvi ekipi«. Za razliko od ostalih dveh podžupanov nisem bil podpisnik in nisem imel nikakršnega vpliva na županove odločitve, ki se sprejemajo v ožjem krogu za zaprtimi vrati kabineta. Dejansko sem postal »zbiralec glasov«. To je bila moja glavna zadolžitev. Zadolžen sem bil še za nekatere projekte, ki sem jih tudi uspešno izpeljal. Sodeloval sem pri projektu krožišča na piranski osnovni šoli, pri tlakovanju in v bistvu pridobitvi »skladišča Grando«, ukvarjal sem se z zagotovitvijo dvigala v zdravstvenem domu in podobnim.

Župan ima pravico tako imenovati kot odstaviti svoje podžupane. Razlogi, ki jih je odhajajoči župan Genio Zadković navajal, seveda ne držijo. Nerad potrjujem tistim, ki mojo odstavitev povezujejo s prihajajočimi volitvami, a mogoče imajo prav.

Veliko je sicer nepreverjenih govoric, da se je v delo nekaterih občinskih služb na občini vmešavala celo soproga aktualnega župana, da obstajajo celo uradni zaznamki zaposlenih na občini, da so morali zadeve reševati v skladu z njenimi navodili, mimo vrst …

Tudi sam sem to slišal, vendar pa nisem imel nikakršnega dostopa ali vpogleda, tako da o tem dejansko ne vem nič, govorice z ulice pa so vendarle le govorice z ulice in teh govoric ne morem komentirati.

Ulica govori tudi, da za vami pri teh volitvah stoji stranka SD, da za vami stoji Vejsil Hot. O tem je imel veliko za povedati tudi upokojeni novinar Boris Šuligoj. Vaš komentar?

Upokojeni novinar Boris Šuligoj je dejansko o tem navedel neresnične podatke. Zaradi tega sem razmišljal tudi o tožbi zoper njega, vendar je škoda moje energije za to, jo bom raje usmeril v projekte, ki so pozitivni za naš kraj. Če Šuligoju novinarska etika ne daje vedeti, da je nekaj storil narobe in se ni niti pripravljen opravičiti za neresnične navedbe, ko mu jih predočiš, potem nima smisla.

Dejstvo je, da sem bil na nek način »lovilec glasov«, ko sem bil podžupan. Če smo želeli zagotoviti večino glasov na posamični seji občinskega sveta, smo se morali pogovarjati tudi z opozicijskimi strankami. Logično je, da sem se usklajeval tudi s Socialnimi demokrati, pa tudi z drugimi opozicijskimi strankami. Pa tudi obratno, tudi opozicija je imela dobre predloge in je komunicirala z mano, ko je iskala podporo svojim predlogom.

Mimogrede, če že omenjamo Hota, ne pozabimo, da gre za podjetnika, ki daje veliko število delovnih mest v našem kraju. Ločevanje na bele, črne, rdeče in plave nas je pripeljalo v situacijo, v kateri smo. Jaz sem te »bariere« že davno prešel. Zame je pravi sogovornik tisti, ki drži obljube, ki mu je mar za razvoj, ki dela. Ne pa kakšen blefer, ki iz varne anonimnosti preko socialnih omrežji ure in ure napada in blati vse in vsakogar.

Moramo se zavedati, da so pred nami zahtevni časi. Prihaja energetska kriza, vse se draži, imamo vprašljivo varnostno situacijo zaradi Ukrajine, podnebne spremembe. Zato menim, da je ključnega pomena, da imamo na mestu župana Pirana močnega »liderja«, ki ve, kaj počne. Ni več časa in prostora za amaterstvo in improvizacije, temveč za trdno vodstvo, ki bo občanom povrnilo vero v občinske institucije. Vrniti moramo moč argumentov v občinski svet.