Za uspešno vračanje žensk na delo po dolgotrajni bolniški pomembno informiranje in sodelovanje
Ženske, ki se po dolgotrajnem bolniškem staležu zaradi raka vračajo na delo, marsikdaj ne vedo, kakšne vse so njihove možnosti in pravice, so med drugim ugotavljale govornice na današnji okrogli mizi v organizaciji Združenja Europa Donna Slovenija. Poudarile so pomen sodelovanja z delodajalci in želenega vključevanja medicine dela v postopke.
Vsako leto pri nas za rakom dojk na novo zboli skoraj 1600 žensk, več kot 650 žensk pa zboli za raki rodil. Polovica teh žensk je še v delovnem razmerju in mnoge se tudi prek svetovalnega telefona na Združenje Europa Donna Slovenija obračajo z vprašanji, kako se vrniti v kvalitetno življenje in na delovno mesto. “Postopki so dobro spisani, v praksi pa opažamo kar nekaj pomanjkljivosti,” je izpostavila predstavnica bolnikov pri združenju Darja Molan.
Bolnice so z vprašanji vračanja na delovno mesto soočene po koncu zdravljenja in mnoge so takrat šokirane, ko so kar naenkrat soočene s pozivom, da se morajo vrniti v službo, ugotavlja Molan. “Niso v stiku z delodajalcem, niti kaj preveč z osebnim zdravnikom, niso jim predstavljene možnosti, ki jih imajo v postopku vračanja nazaj na delovno mesto, ne ločijo med različnimi termini,” je opisala okoliščine. A dodala, da so seveda bolnice med seboj različne in ocenila, da bi se bilo treba z ženskami o povratku na delovno mesto začeti pogovarjati prej v celotnem procesu.
Tudi družinska zdravnica Marija Petek Šter je poudarila pomen pravočasnega pogovarjanja o možnostih ter tudi, da bolnice dovolj zgodaj stopijo v stik z delodajalcem. Je pa opozorila, da tako kot je v postopkih lahko ovira pomanjkanje družinskih zdravnikov, manjka pri obravnavi bolnikov po dolgotrajni bolniški povezava s specialisti medicine dela.
Na vlogo specialistov medicine dela, ki delovna mesta v posameznem podjetju poznajo in lahko glede vračanja na delo svetujejo prilagoditve, so opozorile tudi druge govornice. Da vsakdo po daljšem bolniškem staležu potrebuje neko pomoč pri vračanju na delo, podporo, spremljanje in informacije, da se bolje znajde, je sama poudarila tudi specialistka medicine dela, prometa in športa v URI Soča Tina Rozman.
Tudi ona bi si, kot je dejala, želela, da bi se lahko na primarni ravni vključil v obravnavo izbrani specialisti medicine dela, a je tudi zdravnikov te stroke premalo, hkrati po njenih besedah tudi specialisti medicine dela ne delajo vsi postopkov vračanja na delo, ker za to potrebuješ določena znanja. “A mislim, da smo na dobri poti, da se začnemo ukvarjati tudi s to problematiko,” je dejala Rozman in spomnila na število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža.
Ko gre za onkološke bolnike, so bolniški staleži praviloma daljši, na splošno pa se problematika daljših staležev pri nas z leti povečuje. “Število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniškega staleža je lani preseglo 17 milijonov. To so številke, ki so seveda zaskrbljujoče že za družbo kot tako, niti ne samo za sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja,” pa je povedala Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Podatki glede na skupine diagnoz, na katere odpade največ izgubljenih delovnih dni, za lani kažejo, da so to infekcijske bolezni, kar je povezano s covidom-19, sledijo mišično-skeletne bolezni, nato pa duševne bolezni, ki so lani prvič prehitele onkološka obolenja, je povedala Vodičar. Med temi je bilo lani zaradi raka dojke v bolniškem staležu okoli 2500 različnih oseb, s tem je bilo povezanih dobrih 240.000 izgubljenih delovnih dni, največ v starostni skupini med 45 in 55 let, dolžina trajanja pa je različna.
Današnja okrogla miza je del širšega projekta Združenja Europa Donna Slovenija z naslovom Povratek na delo, v okviru katerega bo naslednja okrogla miza 31. maja, na njej pa bodo v okviru teme predstavili vidik delodajalcev.
Vir: STA
