Preobrat: evrsko območje v tehnični recesiji
Območje evra je po najnovejših podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v prvem letošnjem četrtletju zašlo v tehnično recesijo. Obseg BDP se je namreč na četrtletni ravni za 0,1 odstotka skrčil že drugo četrtletje zapored. Maja je Eurostat ocenjeval, da je območje skupne valute beležilo rast.
Revidirani podatki evropskega statističnega urada Eurostat kažejo, da je evrsko gospodarstvo zajadralo v tehnično recesijo. Še sredi maja je statistični urad v drugi oceni poročal o 0,1-odstotni rasti evrskega gospodarstva v prvem trimesečju.
Gre za prvo krčenje gospodarske aktivnosti v evrskem območju od pandemije koronavirusa dalje, po pisanju Bloomberga pa je predvsem posledica energetske krize, ki je udarila kupno moč prebivalstva in povzročila krč v delu industrije. Poročilo Eurostata sicer kaže, da se je v prvem četrtletju končna potrošnja gospodinjstev skrčila za 0,3 odstotka, potrošnja držav za 1,6 odstotka, izvoz iz evrskega območja pa za 0,1 odstotka. Bruto investicije pa so se povečale za 0,6 odstotka.
Pred dvema tednoma je sicer o tehnični recesiji poročala Nemčija, ki velja za motor evropskega gospodarstva. V prvem četrtletju letošnjega leta se je gospodarstvo skrčilo za 0,3 odstotka, predvsem zaradi manjšega trošenja nemških gospodinjstev.
Celotna EU je medtem v prvem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni zabeležila 0,1-odstotno rast BDP, potem ko se je gospodarstvo unije v zadnjem lanskem četrtletju skrčilo za 0,2 odstotka, še kažejo danes objavljeni podatki Eurostata. Slovenija pa je v prvem četrtletju po podatkih našega statističnega urada beležila 0,6-odstotno rast glede na zadnje četrtletje lanskega leta.
Kaj je tehnična recesija in kdaj postane recesija?
Tehnična recesija pomeni, da realni bruto domači proizvod (BDP) pada vsaj dve zaporedni trimesečji. Sicer pa ekonomisti na vprašanje, ali je neko gospodarstvo v recesiji, odgovarjajo s presojo širšega nabora kazalnikov gospodarske aktivnost. Pomembna je denimo stopnja zaposlenosti, ki v EU ostaja relativno visoka, merijo tudi stanje naročil in industrijske proizvodnje.
Vir: STA
