Cimosu zaradi prebarvanih strojev 180.000 evrov kazni
Družba Cimos je danes na okrožnem sodišču v Kopru priznala odgovornost za goljufijo na škodo EU in pranje denarja v letu 2011, ko je z evropskimi sredstvi namesto novih kupila prebarvane stare stroje. Plačala bo 180.000 evrov kazni. Novo vodstvo podjetja je potrdilo sporazum s tožilstvom, ki ga je leta 2022 sklenila prejšnja uprava.
Sojenje je bilo ponovljeno, potem ko je celjsko višje sodišče leta 2020 razveljavilo sodbo iz leta 2018, ko je koprsko okrožno sodišče obsodilo nekdanjega predsednika uprave Franceta Krašovca na pet let zapora, družbo Cimos pa na 800.000 evrov denarne kazni.
V ponovljenem postopku so vse fizične osebe že priznale krivdo, nazadnje Krašovec. Sredi aprila ga je sodišče obsodilo na pogojno kazen dveh let zapora s petletno preizkusno dobo. Nekdanja izvršna direktorja Zorko Kenda in Vladimir Bukvič sta se že leta 2021 dogovorila s tožilstvom, da bosta zaporno kazen odslužila z delom v splošno korist. Postopek proti izvršnemu direktorju Dariu Šiku je bil ustavljen zaradi njegovega zdravstvenega stanja.
Cimos je že pred dvema letoma, ko ga je lastniško obvladoval italijanski sklad Palladio Finanziaria, glavni izvršni direktor pa je bil Gino Berti, dosegel sporazum z s specializiranim državnim tožilstvom o plačilu enotne kazni v višini 180.000 evrov.
Sojenje se je zavleklo, rok plačila je potekel, družbo pa je medtem prevzel nemški sklad Mutares. Marca letos je bil za glavnega izvršnega direktorja imenovan Andrea Pappagallo. Aprila novo vodstvo še ni želelo priznati odgovornosti, ampak si je vzelo še mesec časa za preučitev sporazuma. Danes so dogovor potrdili in ga dopolnili z določbo, da bo Cimos kazen odplačal v 24 mesečnih obrokih po 7500 evrov.
Predstavnica specializiranega državnega sodišča Nevena Vukčević je dejala, da je upoštevala težo kaznivega dejanja, pa tudi to, da je podjetje v celoti priznalo odgovornost. Po njenih besedah je 180.000 evrov visoka kazen, a ne tako visoka, da bi težo občutili zaposleni ali da bi se bistveno poslabšalo že tako slabo finančno stanje podjetja.
Med olajševalnimi okoliščinami je navedla, da je vodstvo Cimosa, ki je leta 2013 nasledilo Krašovca, takoj sprožilo revizijo in vložilo ovadbo. Že prej je anonimno ovadbo vložil nekdo od zaposlenih, kar kaže, da nihče v družbi razen obdolženih ni dojemal kaznivih dejanj kot nekaj pozitivnega. Poleg tega je poudarila, da si podjetje še ni opomoglo po poslabšanju poslovanja zaradi covida-19 in vojne v Ukrajini.
Nekdanji vodilni v Cimosu, hčerinski družbi Sieva in razvojnem centru Simit so leta 2011 izvedli goljufijo v škodo EU tako, da so prejeli denar za nakup novih strojev za razvojno-raziskovalno dejavnost razvojnih centrov, dejansko pa so zgolj obnovili in prebarvali staro opremo.
Na računu družbe Sieva se je tako znašlo 3,2 milijona evrov, približno 2,8 milijona evra evropskih sredstev in nekaj manj kot pol milijona evrov iz državnega proračuna. Na račun Simita iz Kidričevega pa so prenakazali nekaj manj kot dva milijona evrov. EU je za projekta družbe Sieva in razvojnega centra Simit zagotovila 85 odstotkov denarja, slovenski proračun pa 15 odstotkov.
Protipravno pridobljena sredstva je Cimos že pred leti vrnil.
