Župan Zadković obžaluje, Piran propada
V nekaj manj kot štirih letih vladanja koalicije voljnih, pod vodstvom župana Genia Zadkoviča, Piran drastično spreminja svojo podobo. Zadković, ki je bil izvoljen na listi GZOP, je volilcem spremembe obljubljal. In do sprememb je tudi prišlo. Žal na slabše, saj o kakšnem razvoju občine in izboljšanju kvalitete življenja ne moremo govoriti. Namesto, da bi se pogovarjali o stanovanjih za mlade družine, o gospodarskem in turističnem razvoju, o izboljšanju infrastruktrure in podobnih temah, je glavna prioriteta tega mandata, ali naj se Lucija še vedno imenuje Lucija, ali naj bo spet Sveta Lucija …
Že kmalu po nastopu Zadkovićevega mandata smo bili priča spremembam. Se še spomnite, kako so pred cerkvijo Marije Zdravja v Piranu položili asfalt? Po plazu kritik so takrat na občini pojasnili, da gre le za začasen poseg in da nameravajo kasneje celostno urediti to območje. »Začasna rešitev« je davkoplačevalce stala 9.500 EUR. Na območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so takrat povedali, da niso izdali nobene odločbe, ki dovoljuje takšen način ureditve mestnega prostora z asfaltiranjem. Še več, predlagali so začasno rešitev, po kateri bi se talno površino zaščitilo z lesenim podom.
Praksa asfaltiranja se je nadaljevala na Savudrijski ulici v Piranu, kjer so izvedli le »vzdrževalni poseg«, seveda brez kulturnovarstvenih pogojev in soglasja ter mimo zakonskih in drugih predpisov na javni površini mesta, ki je varovana kot del kulturnega spomenika historičnega mesta Piran.
Župan Zadković je večkrat izrazil obžalovanje, da občani ne razumejo, da so si turisti na neurejenem delu pred cerkvijo prašili čevlje in lomili petke …
Banke in mesnice ni več, odhaja tudi Pošta
Pred časom se je v Piranu zaprla banka, mesnice ni že nekaj časa. Ta je nekoč delovala v prostoru, ki je v lasti občine na Zelenjavnem trgu v starem delu mesta. Odslej bo tu prodajalna s tipičnimi istrskimi gastronomskimi izdelki. Po vsem, kar se zapira v Piranu, so krajani Pirana zbrali več kot 300 podpisov, s katerimi so zahtevali razveljavitev razpisa, na katerem je občina izbrala ponudnika kulinaričnih in mesnih izdelkov. Zahtevali so, da se prostore nekdanje mesnice uredi za prodajo postreženega mesa.
Župan Zadković je na zboru krajanov zanetil prepir s krajani, je pa tudi pojasnil, da občini ne uspe najti mesarja, ki bi v Piranu prodajal sveže postreženo meso, hkrati pa je povabil predstavnike krajevne skupnosti, naj si sami poiščejo takšnega mesarja. Še pred zborom krajanov je v medijih izrazil tudi obžalovanje, da je Piran zapustila edina banka, obžaluje tudi odločitev Pošte, da bo zaprla svoja vrata.
Lucija ali Sveta Lucija?
Vse se pa ne vrti le okoli Pirana. V zadnjih dneh je pozornost preusmerjena na preimenovanje Lucije v Sveto Lucijo, kar je očitno ena od prioritet Zadkovićevega mandata.
Na razgreti seji Občinskega sveta v Piranu so svetniki imeli na mizi predlog o preimenovanju kraja Lucija v Sveto Lucijo. Ena izmed glavnih pobudnic preimenovanja, piranska podžupanja in svetnica Samoupravne skuponosti italijanske narodnosti Manuela Rojec je na seji doživela svoj trenutek resnice, saj so svetniki bili mnenja, da gre za preveč pomembno odločitev, da bi jo sprejeli sami, zato so se zavzeli za razpis posvetovalnega referenduma. Ker njen predlog ni bil sprejet, je užaljena in razočarana protestno zapustila sejno dvorano.
Samoupravna skupnost italijanske narodnosti je predlog pripravila že pred časom, v njem pa zapisala, da je Sveta Lucija prvič omenjena že v 12. stoletju in da jo je takratna oblast po drugi svetovni vojni samovoljno preimenovala v Lucijo z dekretom. “Čas je, da vrnemo potrebno dostojanstvo tudi temu kraju,” so napisali v obrazložitvi. V njej se sklicujejo tudi na primer Svetega Petra, ki je bil preimenovan v Raven, leta 1992 pa mu je bilo povrnjeno prvotno ime.
Zagovorniki spremembe imena, med njimi svetnik italijanske narodnosti Andrea Bartole zatrjujejo, da ne gre za nikakršne kaprice, temveč zgolj za vrnitev prvotnega imena, ki ga je samovoljno spremenila komunistična oblast. Po besedah svetnika Petarosa to ne drži, saj naj bi po mnenju zgodovinarja dr. Ivice Pletikosića zgodovinarji uporabljali krajevno ime Sveta Lucija za zaselek pred letom 1954, krajevno ime Lucija pa za mesto, ki je nastalo pozneje.
Vsekakor preimenovanje kraja za seboj potegne tudi velike finančne posledice, zato se poraja vprašanje, ali je v trenutnih razmerah to prioriteta v občini. Vsi prebivalci Lucije si bodo v primeru preimenovanja morali spremeniti vse osebne dokumente, vozniška dovoljenja in nekatere oznake.
Zadnjo besedo bodo imeli vsekakor krajani, ki bodo ob prihajajočih lokalnih volitvah izvedli posvetovalni referendum o preimenovanju. Izveden bo na območju naselja Lucija.
Uredništvo
