Uncategorized 

»Halo, tukaj slovenski Mediteran!«

Od 11. do 22. julija 2022 so na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper, s finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podporo MOK potekali dvotedenski Poletni tečaji slovenskega jezika.

S klicem »Halo, tukaj slovenski Mediteran!« smo pozvali številne udeležence po svetu. Čeprav je bilo letošnje povpraševanje izjemno veliko, smo lahko sprejeli 44 tečajnikov, ki so prišli iz Srbije, Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Madžarske, Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Ukrajine, Rusije, Uzbekistana, Egipta, ZDA, Avstralije, Kanade in Argentine. Dr. Klara Šumenjak, vodja Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ, je povedala, da je zelo vesela, da je zanimanje za slovenski jezik vsako leto večje, kar dokazujejo letošnje prijave na poletno šolo.

Letošnja poletna šola se je ponovno izvajala v celoti v živo. Tako so se tečajniki lahko učili slovenščine na štirih nivojih: na začetni, nižji nadaljevalni, nadaljevalni in izpopolnjevalni ravni. Jutranje lektorate, ki so bili namenjeni učenju slovenščine, so nadgrajevale popoldanske strokovne in ustvarjalne delavnice. Strokovne delavnice so bile namenjene tečajnikom, ki že poznajo osnove slovenskega jezika, te so lahko poglobili in nadgradili v okviru delavnice LanGuide, kjer so preizkusili vaje za slovenski jezik, in v okviru pravopisne delavnice, kjer so še podrobneje spoznali komplicirana pravila slovenskega jezika.

Ustvarjalne delavnice pa so bile primerne za vse, saj lahko jezikovne primanjkljaje nadgradimo z neverbalno komunikacijo. V okviru gledališke delavnice so si tečajniki ogledali koprsko gledališče in preizkusili svoje igralske sposobnosti. Pod vodstvom naše lektorice Tamare Kemper so v okviru ustvarjalne delavnice izdelali razglednice iz Kopra – najboljše tri so bile tudi nagrajene. Zadnja ustvarjalna delavnica pa je bila kulinarična delavnica, kjer so tečajniki pripravili mlečne kumare, langaš, ajdovo kašo z gobami in pirine miške, ki so bile, kot pravijo tečajniki, odlične. Cristina iz Italije je povedala, da je bila presenečena, da se za slovenske jedi pogosto uporabljajo mlečni izdelki, naučila pa se je tudi novih besed mešati in lonec.

Poletni tečaji so zasnovani tako, da pomenijo sočasno spoznavanje jezika in kulture, udeleženci razvijejo sporazumevalno zmožnost v slovenskem jeziku, poleg tega pa spoznajo okoliščine rabe posameznih jezikovnih sredstev in komunikacijskih vzorcev. Znanja slovenskega jezika in nabiranja spoznanj o Sloveniji pa niso pridobivali samo v Kopru – podali so se tudi na poldnevno ekskurzijo – ogledali so si Socerb, divaški Muzej slovenskih filmskih igralcev, Lipico in Ferrarijev vrt v Štanjelu. Vsi so bili navdušeni nad barvito pokrajino in lipicanci. Anna iz Avstralije je dejala, da je bilo izjemno, najbolj ji je bila všeč hrana. Tudi Kevin iz ZDA je bil navdušen nad hrano. Kaj so jedli? Polento in bakala!

V četrtek so tečajniki pisali izpit, kjer so pokazali usvojeno znanje. Slovenščina je težka, predvsem dvojina in skloni, so povedali. Lektorica Nika Pavletić pa je dodala, da tečajniki večinoma razumejo vse, težave pa imajo s komunikacijo, saj niso bili v stiku s slovenskim jezikom, zato je poletna šola enkratna priložnost, da vadijo konverzacijo, saj so v okolju, kjer jezik lahko uporabljajo.

Klara Šumenjak še upa, da bodo pridobljeno znanje slovenščine odslej s pridom uporabljali v okolju, od koder prihajajo – to pomeni na različnih koncih sveta.

Avtor: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije

Sorodni članki